Zima pri nas v zadnjih letih ni preveč ostra in ne pomeni popolnega pridelovalnega odmora. Ker tudi snežne odeje ni več takšne, kot je bila nekoč, se marsikje ponujajo dobre možnosti za oskrbo s svežimi, za zimo bolj tolerantnimi vrstami zelenjave. Zato v domačem zelenjavnem vrtu poskušamo čez zimo gojiti določene vrste zelenjave, ki dobro prenesejo občasen sneg in nizke temperature.

Mile zime lahko izkoristimo za pridelavo zelenjave tudi izven sezone. Nekatere prezimne vrste zelenjave vsaj ohranjamo in jih s pravočasno poznopoletno ali jesensko zasnovo pripravimo na to, da bodo optimalno razvite dočakale zimo in nekatere tudi prezimile v zavarovanem prostoru ali na prostem. Tako lahko gojimo zimsko solato, motovilec, radič, por, lahko režemo peteršilj ali liste navadnega ali kodrolistnega ohrovta ter trgamo brste v rastlinjaku posajenega brstičnega ohrovta. Vse takšne vrste zelenjave iz rastlinjaka pomenijo vir svežih vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi, ki so v  zimski prehrani zelo dobrodošla popestritev jedilnika. S svežo zelenjavo v tem času povečamo možnosti za krepitev in ohranjanje lastnega zdravja, kar seveda veliko šteje.

Rastlinjake pozimi redno zračimo

Dobrodošla so različna sredstva in načini, s katerimi zimskim vrstam zelenjave podaljšamo čas pridelave. Prednost za zimsko pridelavo predstavljajo že rastlinjaki ali kakršen koli preprost način prekrivanja posevkov s folijami na opori (npr. višji ali nižji tuneli). Zavarovan prostor, v katerem zelenjava prezimi ali celo raste in se razvija, pomeni klimatsko ugodnejše  pogoje, kot bi bili v tem času na prostem. Rastlinjake in druge zavarovane prostore je treba tudi pozimi prezračevati, v njem občasno zalijemo rastline, še posebej, če so tla vidno suha. Ker teh prostorov navadno ne ogrevamo, zato moramo rastline v njih v mrzlem obdobju še dodatno prekriti z vlakninastimi prekrivkami (koprenami).  Z zračenjem v najbolj toplem delu dneva odvedemo odvečno visoko zračno vlago, ki se pokaže v obliki kapljic na notranji strani plastične folije rastlinjaka. Previsoka zračna vlaga pomeni veliko nevarnost za glivične bolezni (pepelovka, siva plesen …). Zračimo tudi, ko je zunaj mraz, to opravimo vsakih nekaj dni okoli poldneva za kratek čas. Zračenje je priporočljivo zaključiti vsaj dve uri preden sonce zaide. Zrak v rastlinjaku bo po prezračevanju bolj suh in ga bo sonce hitreje ogrelo. 

Nizki tuneli v rastlinjaku

Če zelenjavo za zimo gojimo v rastlinjaku ali topli gredi, bo zavarovana pred snegom in jo bomo lahko pobirali tudi, če bo zunaj debela snežna odeja in bodo tla zmrznjena. Dodatno prekrivamo neposredno po rastlinah, lahko pa znotraj rastlinjaka naredimo kovinske ali lesene loke in nizke tunele čez rastline. Tuneli so lahko iz koprene ali plastične folije. Tako naredimo še ugodnejše mikroklimatske pogoje. Dodaten sloj folije v rastlinjaku lahko dvigne temperaturo zraka v okolici rastlin za tri do pet stopinj., odvisno od tega, kakšno vreme je zunaj.

Pravočasno sajenje zimske zelenjave

Zelenjavo za zimsko pridelavo moramo posaditi ali posejati dovolj zgodaj, da bodo dobro razvite rastline pričakale mrzlo obdobje. Samo rastline z dobrim koreninskim sistemom ter z optimalno razvitim nadzemnim delom bodo sposobne rasti in hkrati tudi prezimljati. Zato je pravočasna uporaba kakovostnih sadik vseh vrst zelenjave ključnega pomena.

Zalivamo po potrebi

Če je zima mrzla in ni dežja ali snega, je treba zelenjavo tudi zaliti. Seveda ne zalivamo tako kot v toplem delu leta, vendar če opazimo, da so tla v rastlinjaku zelo suha, rahlo zalijemo. Tudi to pripomore k uspešnejšemu prezimljanju. Zalivamo s hladno, mogoče rahlo mlačno vodo okrog rastlin, nikakor jih ne polivamo po nadzemnih zelenih delih. Rastline tudi pozimi večino potrebne vode in hkrati tudi nekaj malega raztopljenih hranil počrpajo skozi korenine. Del potrebne vode lahko rastline prejmejo tudi iz vlažnega zraka v rastlinjakih, in sicer  v najbolj toplem delu dneva. Takrat zadihajo, odprejo listne reže in skoznje izločajo pline, ki nastajajo z dihanjem, z vdihovanjem pa črpajo vlago iz kapljic, ki so se nabrale na njihovih listih. Zato nikakor ne pretiravajte s previsoko zračno vlago v rastlinjakih. Zato pozimi večinoma ne zalivamo z razprševanjem in tako ne dvigujemo zračne vlage v rastlinjakih, saj ta povzroči težave z boleznimi.

Zelenjava za zimo

Pozimi gojimo  tiste vrste zelenjave, ki jim kratek dan in nizke temperature niso ovira za vsaj minimalno rast oziroma obstoj. Izberemo prezimne vrste solatnic, denimo zimske sorte glavnate solate in radiča, motovilec, zimski portulak in rukolo, korenovke, to so listni peteršilj, korenasti pogojno, če tla zamrznejo, je izkop korena nemogoč, korenček le pod pogojem, da nimamo voluharja, čebulnice, in sicer por, mlado čebulo, česen kot ozimino, ki bo namenjena za spravilo v naslednji pridelovalni sezoni, in tudi prezimne kapusnice, še posebej, če vemo, da na prostem nimamo dobrih pridelovalnih pogojev zaradi lege vrta ali njegove nadmorske višine. Če so slabi pogoji zunaj, lahko v rastlinjak posadimo brstični ohrovt, glavnati ohrovt ali tudi različne vrste listnatega ohrovta. Le pridelovalci na Primorskem si lahko privoščijo še kaj več oziroma s prezimnim pridelovanjem začenjajo kasneje ter prej z njim tudi zaključijo. Ne glede na kraj pridelave so zahteve in možnosti za oskrbo zelenjave v rastlinjakih povsod enake. Če boste pri tem upoštevali tudi lastne izkušnje in uspešno izvajali osnovne agrotehnološke zahteve za pridelavo zelenjave pozimi, boste zagotovo zadovoljni s pridelkom s svojega vrta tudi v mrzlem delu leta.

Besedilo in fotografije: Igor Škerbot